Ptujski mestni svetniki so na 35. redni seji, ki je imela kar 19 točk dnevnega reda, sprejeli cenik uporabe šolskih telovadnic, predlog akta o javno-zasebnem partnerstvu za posodobitev in vzdrževanje javne razsvetljave, potrdili so sklep, da bodo letos podeljene 3 oljenke. Odločali pa so tudi o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v naši občini, in sicer so razpravljali o tem, kdo in kdaj naj bi bil oproščen plačila tega prispevka.

Komunalni prispevek, je namenjen financiranju gradnje komunalne opreme. V ptujski občini so odlok o komunalnem prispevku sprejeli julija 2007. Na tej seji pa so sprejeli spremembe v štirih členih tega odloka. Komunalni prispevek naj ne bi plačali za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, neprofitnih stanovanj in objektov, kjer je edini investitor ali soinvestitor Mestna občina Ptuj. Pti tem so imeli nekateri svetniki pomisleke, da bi se to lahko izigravalo. Milan Petek, SDS, je za primer povedal, kako bi lahko bila javno-zasebna partnerstva le krinka, da bi se izognili plačilu komunalnega prispevka. Prav tako so uvedli spremembo, po kateri komunalnega prispevka ne bi bilo potrebno plačati, ko gre za nestanovanjske objekte in je izkazan javni interes. Pri tem pa je Peter Pribožič, N.Si, opozoril, da je dikcija javni interes preširoka. Lani je občina s komunalnim prispevkom dobila slab milijon evrov, skoraj 900.000 samo v coni 1, torej v mestu, kjer je cena prispevka višja, kot v okolici. Zato so na seji predlagali, da bi razmislili o olajšavi plačila tudi v coni 2 za določene gospodarske dejavnosti in tako spodbudili enakomeren razvoj mesta in podeželja, saj so po poročilu sklepali, da se v podeželje vlaga zelo malo, je povedal Miran Meško, predsednik Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo. Lidija Majnik, LDS, se je odzvala na to primerjavo prihodkov, saj so razlike v ceni komunalnega prispevka v obeh conah enormne. Strogo je zagovarjala mnenje, da mora biti ločeno in urejeno, kje se bodo gradila naselja in kje industrijski objekti. Meško pa je poudaril, da tega predloga ne gre razumeti, da se bo z olajšavami industija selila v naselja in na podeželje, ter da prostorsko načrtovanje dobro rešuje občinski akti.

Namen tega predloga je, da se opredeli manjše pravne osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki bi jih lažje izvajali na podeželju. S tem so mišljene turistične kmetije, vinarji, konjeniška dejavnost, s tem da se vsaka dejavnost regulira s prostorskimi akti, ki veljajo v občini. V nadaljnji debati o komunalnem prispevku pa se bo rdeča nit verjetno nadaljevala v smeri, komu zaračunati komunalni prispevek, zdaj ko je industrijska cona z večjimi trgovci bolj ali manj že zapolnjena.

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, 29. januarja 2010)

Vaše mnenje?

Prosimo, držite se teme članka. Osebni napadi bodo izbrisani. Pravtako bodo odstranjeni komentarji, ki so namenjeni oglaševanju. Pred objavo komentarja morate vpisati spodnjo kodo.
Ime:
E-pošta
Komentar:
Koda:*

Citirajte članek na svoji strani | Priporoči prijatelju