|
 Ptujski mestni svetniki so
na 35. redni seji, ki je imela kar 19 točk dnevnega reda, sprejeli
cenik uporabe šolskih telovadnic, predlog akta o javno-zasebnem
partnerstvu za posodobitev in vzdrževanje javne razsvetljave,
potrdili so sklep, da bodo letos podeljene 3 oljenke. Odločali pa so
tudi o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v naši
občini, in sicer so razpravljali o tem, kdo in kdaj naj bi bil
oproščen plačila tega prispevka.
Komunalni prispevek, je
namenjen financiranju gradnje komunalne opreme. V ptujski občini so
odlok o komunalnem prispevku sprejeli julija 2007. Na tej seji pa so
sprejeli spremembe v štirih členih tega odloka. Komunalni prispevek
naj ne bi plačali za gradnjo gospodarske javne infrastrukture,
neprofitnih stanovanj in objektov, kjer je edini investitor ali
soinvestitor Mestna občina Ptuj. Pti tem so imeli nekateri svetniki
pomisleke, da bi se to lahko izigravalo. Milan Petek, SDS, je za
primer povedal, kako bi lahko bila javno-zasebna partnerstva le
krinka, da bi se izognili plačilu komunalnega prispevka. Prav tako
so uvedli spremembo, po kateri komunalnega prispevka ne bi bilo
potrebno plačati, ko gre za nestanovanjske objekte in je izkazan
javni interes. Pri tem pa je Peter Pribožič, N.Si, opozoril, da je
dikcija javni interes preširoka. Lani je občina s komunalnim
prispevkom dobila slab milijon evrov, skoraj 900.000 samo v coni 1,
torej v mestu, kjer je cena prispevka višja, kot v okolici. Zato so
na seji predlagali, da bi razmislili o olajšavi plačila tudi v coni
2 za določene gospodarske dejavnosti in tako spodbudili enakomeren
razvoj mesta in podeželja, saj so po poročilu sklepali, da se v
podeželje vlaga zelo malo, je povedal Miran Meško, predsednik
Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo. Lidija
Majnik, LDS, se je odzvala na to primerjavo prihodkov, saj so razlike
v ceni komunalnega prispevka v obeh conah enormne. Strogo je
zagovarjala mnenje, da mora biti ločeno in urejeno, kje se bodo
gradila naselja in kje industrijski objekti. Meško pa je poudaril,
da tega predloga ne gre razumeti, da se bo z olajšavami industija
selila v naselja in na podeželje, ter da prostorsko načrtovanje
dobro rešuje občinski akti.
Namen tega predloga je, da
se opredeli manjše pravne osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki bi jih
lažje izvajali na podeželju. S tem so mišljene turistične
kmetije, vinarji, konjeniška dejavnost, s tem da se vsaka dejavnost
regulira s prostorskimi akti, ki veljajo v občini. V nadaljnji
debati o komunalnem prispevku pa se bo rdeča nit verjetno
nadaljevala v smeri, komu zaračunati komunalni prispevek, zdaj ko je
industrijska cona z večjimi trgovci bolj ali manj že zapolnjena.
(Objavljeno v oddaji
Ptujska kronika, 29. januarja 2010)
Povezane vsebine
|
