Razstava Koledarji in prazniki

Ob prazni?nem vzdušju teh dni so se v ptujskem pokrajinskem muzeju odlo?ili postaviti prvo od letošnjih razstav v ciklu Muzejski odsevi, ki nastaja ob sodelovanju treh slovenskih muzejev. Posvetili so jo seveda koledarju in praznikom.

Nastanki prvih koledarjev segajo v prazgodovinsko dobo, zasnovani so bili na menjavanju letnih ?asov in ponavljajo?em vra?anju naravnih pojavov, prvi nam znani koledarji pa izhajajo iz Mezopotamije in Egipta. S koledarji so seveda povezani tudi prazniki. Nekaj arheoloških najdb, ki govorijo o pomebnih dnevih naših daljnih prednikov so tokrat prvi? postavili na ogled.

Na Slovenskem je od leta 1584 v rabi gregorijanski koledar. To je son?ni koledar, ki ga danes uporabljajo skoraj po vsem svetu. Predstavljeni pa so tudi modernejši prazniki, med katerimi judjem ob državnih, na nekaj od nekdanjih smo danes že skoraj pozabili, in mednarodnih še posebno veliko pomenijo osebni in družinski prazniki.

Nekateri prazniki, ki so v koledarju spomladi imajo že dolgo zgodovino.

Rimljani so se znali zabavati in so imeli vsak mesec kar nekaj dni povezanih s prazniki. V Sloveniji pa imamo skupno 13 dela prostih dni. Z najve? prazniki v Evropski uniji se lahko pohvalita Malta s štirinajstimi in naša severna soseda, kjer jim v službo ni treba trinajstkrat. ?isto na dnu lestvice pa so se znašli Nizozemci, ki jim je država dodelila dela proste dni le osemkrat letno.

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, 1. maja 2007)