Celovita energetska prenova stavb Šolskega centra Ptuj, Gimnazije Ptuj in Dijaškega doma Ptuj izboljšuje pogoje za izobraževanje, bivanje in delo

Na Ptuju je potekala novinarska konferenca ob zaključevanju pomembnega investicijskega projekta celovite energetske prenove stavb Šolskega centra Ptuj, Gimnazije Ptuj in Dijaškega doma Ptuj. Projekt je v sklepni fazi, v njegovem okviru pa se zaključujejo ključni ukrepi energetske prenove: toplotna sanacija fasad, streh in tal, vgradnja energetsko učinkovitega stavbnega pohištva, posodobitev ogrevalnih, hladilnih in prezračevalnih sistemov ter prenova razsvetljave z energetsko učinkovito LED-tehnologijo. Pomemben del projekta je tudi uvedba obnovljivih virov energije, med drugim geotermalno ogrevanje z geosondami za Gimnazijo Ptuj ter postavitev sončnih elektrarn na objektu Šolskega centra Ptuj.

Projekt vključuje tudi ukrepe, ki presegajo samo energetsko učinkovitost. Na objektih Šolskega centra Ptuj je bila izvedena statična sanacija ter izboljšanje protipotresne varnosti konstrukcije, na objektih Šolskega centra Ptuj in Dijaškega doma Ptuj pa je bila urejena univerzalna dostopnost za gibalno ovirane osebe. S tem prenova prispeva k večji varnosti, boljši dostopnosti in dolgoročni uporabnosti javne izobraževalne infrastrukture.

Mag. Oton Mlakar, direktor Šolskega centra Ptuj, je uvodoma poudaril, da gre za »velik trenutek«, saj so na prenovo čakali dolgih 47 let. Kot je izpostavil, šola s tem dejansko dobiva »novo zgradbo«, projekt pa ima širši pomen za razvoj mesta Ptuj in celotne regije.

Ob tem je predstavil tudi finančne podatke investicije. Prvotna pogodbena vrednost je ob podpisu pogodbe pred dobrim letom znašala 20.024.453 EUR, zaradi spremenjenih okoliščin pa se je znesek z aneksi znižal na 19.594.560 EUR. Končna vrednost investicije je tako znašala 19,5 milijona evrov, pri čemer je bilo 14.034.505 evrov oziroma 72 % financiranih iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, preostanek pa iz proračunskih sredstev ministrstva. Kot je dodal, je bilo do 1. junija porabljenih 93 % vseh sredstev, preostalih 7 % pa načrtujejo porabiti do konca junija.

Ob zaključku se je zahvalil tudi sodelavcem, ki so pomembno prispevali k temu, da je pedagoški proces kljub zahtevni prenovi lahko potekal naprej: »Hvaležen sem ekipi, ki je bila pripravljena žrtvovati proste vikende. Hišniki, čistilke in računovodstvo so poskrbeli, da so bile učilnice ob ponedeljkih spet pripravljene na pouk.«

Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj, je izpostavil izjemno dobro sodelovanje v konzorciju s Šolskim centrom Ptuj pod vodstvom mag. Otona Mlakarja, ki ga je označil kot »primer dobre prakse« v Sloveniji. Poudaril je, da je projekt zahteval veliko potrpežljivosti in razumevanja profesorjev, dijakov in staršev, saj so dela potekala med rednim pedagoškim procesom. Ob tem je dodal: »Vsaka investicija v prostor, kjer se izobražujejo mladi, je investicija v prihodnost.«

Dr. Rok Strašek, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, je izrazil zadovoljstvo, da je mesto Ptuj s prenovo pridobilo energetsko učinkovite prostore ter bistveno boljše pogoje za izobraževanje in bivanje. Vodstvenim delavcem je čestital, da so se pogumno spopadli s številnimi izzivi prenove, s katerimi se pri svojem rednem delu običajno ne srečujejo. Ob tem je izpostavil: »To je izjemen primer dobre prakse. Kljub aneksom, ki po navadi prinašajo podražitve, smo tukaj priča temu, da se je vrednost projekta celo znižala.«

Martin Gosenca, predsednik uprave družbe CGP Novo mesto, ki je izvajalec del pri projektu, je prenovo opisal kot enega tehnično in organizacijsko najzahtevnejših projektov v zadnjem obdobju družbe, predvsem zato, ker je šola med gradnjo ves čas delovala. Med pomembnejšimi gradbenimi posegi je izpostavil statično sanacijo šolske stavbe in dijaškega doma ter zahtevno ojačitev strešne konstrukcije telovadnice Šolskega centra Ptuj z jeklenimi nosilci, ki je trajala tri mesece. Poudaril je: »Zaradi povečane teže izolacije smo morali z jeklenimi nosilci dodatno ojačati strešno konstrukcijo, kar je bil eden najzahtevnejših segmentov.« Poseben logistični izziv je predstavljala tudi pozidava ovoja šolske stavbe, pri kateri so morali stene v učilnicah porušiti in jih v treh dneh na novo pozidati s siporeksom, da je lahko pouk nemoteno potekal naprej.

Ključni rezultati projekta vključujejo 21.384,50 m² prenovljenih javnih površin, 5.453,1 MWh letnega prihranka primarne energije, 30 % zmanjšanje rabe primarne energije, 30 % manj emisij CO₂, 30 % zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov ter 30 % skupni energetski prihranek.

Projekt sofinancira Evropska unija – NextGenerationEU v okviru slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost.

SPOROČILO ZA JAVNOST – vir Andreja Šajnovič

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, dne 24. junija 2026.)