Razstava Tu me nekdo gleda

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož je izvedel otvoritev razstave Zmaga Jeraja Pred in za podobo / Slike 1999 – 2014. Razstava 34 del (olje, platno) je na ogled od 27. novembra 2025 do 25. januarja 2026. Dela Zmaga Jeraja so opisana v katalogu, ki sta ga pripravila Stanka Gačnik in Dimitrij Jeraj.

O razstavi (zapisala kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož Stanka Gačnik)

Z razstavo izbranih del velikega slovenskega slikarja in umetnika Zmaga Jeraja, enega najpomembnejših slovenskih vizualnih ustvarjalcev druge polovice 20. stoletja, smo prvič predstavili javnosti njegovo pozno ustvarjalno obdobje med letoma 1999 in 2014, ki je bilo izjemno plodno, raznoliko in velikokrat presenetljivo. Nekaj del je povezanih tudi s Ptujem, saj je umetnik preživljal predvsem poletne mesece, skupaj z družino, v hiši na Zoisovi poti. Tukaj je nastalo kar nekaj slikarskih umetnin, kjer lahko razberemo motive z domačega vrta, širše okolice hiše ali fokusirane poglede iz notranjosti skozi okno. Na prelomu tisočletja, predvsem pa po letu 2000, je nadaljeval z bogatim ustvarjalnim opusom, v katerem se reflektira zrelostno dojemanje, poglobljeno premišljevanje likovne govorice in tudi prilagajanje sodobnejšim medijem. Za seboj je pustil bogat in raznolik umetniški opus, ki ga odlikujejo izjemna likovna občutljivost, premišljenost in raziskovalni duh ter trajen vpliv na sodobno slovensko likovno umetnost.

V obdobju med letoma 1999 in 2014, ki ga prikazuje razstava v ptujski Miheličevi galeriji, je Jeraj oblikoval cikluse, ki izhajajo iz arhitekturnih, urbanih ali industrijskih motivov. V njegovih delih po letu 2000 razberemo umetniško govorico, ki je združevala življenjsko zrelost in kontinuirano študijsko raziskovanje. Če je v prejšnjih desetletjih svoje ustvarjalnosti umetnik preizkušal teme modernizma praznih interierjev, čiste arhitekture, brez osebnega prostora in eksistencialnih stanj, kjer se je poigraval s citati umetnostne zgodovine in pomenom same slike, je v zrelih letih to nadgradil z motivi »domačega okolja« in prepoznavne strukture, ki je sicer bila značilna že prej, vendar sedaj s specifičnim zrelim tonom, manj eksplicitno agresivno, a še vedno raziskovalno, s pridihom eksistencialne duhovnosti in umirjene poetičnosti. Umetnik je v tem obdobju manj poudarjal neposredno pripovednost in zgodbo upodobljenega ter gradil predvsem vizualni in konceptualni učinek, ki ga slika pusti v gledalcu. Čeprav njegova dela niso abstraktna do te mere, da bi bila nečitljiva, še vedno lahko razberemo določeno urbano in vrtno ikonografijo, vendar izpeljano v veliko bolj zgoščeni formi.

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, dne 5. decembra 2025.)