Tiskovna konferenca Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož

V sejni sobi muzejske uprave Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož so pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili delo v preteklem letu in načrte za leto 2026.

V letu 2025 je muzej obiskalo 67.724 obiskovalcev (v letu 2024 63.646). Največji obisk beležijo v muzejskih zbirkah Ptujskega gradu, 47.119 obiskovalcev so imeli, to je število na podlagi izdanih vstopnic. Za primerjavo, v letu 2024 so imeli 44.421, v letu 2023 45.708 obiskovalcev. Obisk 2025 na gradu je tudi precej boljši od predkoronskega leta 2019, ko si je zbirke v Ptujskem gradu ogledalo 43.192 obiskovalcev. V letu 2025 so jih obiskali obiskovalci iz 99 držav iz celotnega sveta (tudi iz držav, kot so Niue, Tajvan, Peru, Urugvaj, Egipt …). Napram preteklim letom se je še izraziteje povišalo število tujih obiskovalcev, teh je bilo kar 45,5 odstotka.

Prevladujejo Slovenci, zlasti šolske skupine, sledijo Francozi, Avstrijci, Madžari, Hrvati, Italijani … Muzejski sodelavci so opravili 636 vodstev na različnih muzejskih lokacijah na Ptuju, veliko vodstev so imeli tudi v ormoški enoti muzeja. Ob vseh muzejskih dogodkih se je zvrstilo tudi veliko ostalih dogodkov, številni tudi v so-organizaciji z muzejem (koncerti, poroke, predavanja, simpoziji, Vino ni voda, Kino brez stropa, vinske degustacije itd.). Veliko je bilo prireditev in dejavnosti za družine, po obiskanosti so izstopali tudi pedagoški programi in vodstva.

PMPO se je tudi v letu 2025 ponašal s pestrim in bogatim programom, ki je odražal uravnoteženost dejavnosti na vseh področjih delovanja. Obsežno je bilo delo z muzejskimi zbirkami, realizirano je bilo visoko število konserviranih in restavriranih predmetov, kar je povezano z dejavnostmi ob načrtovani prenovi grajske žitnice. Ponovno se lahko pohvalijo z bogato razstavno in izdajateljsko dejavnostjo. Spomniti gre na občasne razstave Neumorni risar France Mihelič (1907–1998). Risbe in grafike iz donacije družine Musek, arheološko razstavo Kamen, most med svetovi, pa medinstitucionalno razstavo Dediščina in moč mitov. Veliko zanimanje sta požela jubilejna razstava in spremljevalna publikacija ob 80. letnici Viktorja Gojkoviča. Posodobili so Zbirko tradicionalnih pustnih mask, ob tej priložnosti je izšla tudi publikacija. Z nadgradnjo zbirke nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Na Ptujskem gradu in v Miheličevi galeriji so gostili Majski salon ZDSLU.

Potekale so številne aktivnosti vezane na projekt obnove grajske žitnice. Realizirala so se številna vzdrževalna dela in investicije, med drugim konservatorsko restavratorski posegi na zunanjih kamnitih elementih in fasadi na ptujskem gradu, S del. Restavrirali so se stoli, uredili so razsvetljavo in novo ozvočenje, prav tako se je namestila induktivna zanka v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Zahvaljujoč Mestni občini Ptuj se je dokončala osvetlitev Ptujskega gradu (osvetlitev severne fasade gradu ter vzhodnega in zahodnega stolpa), prav tako se obnavlja podporni zid – Grajska ulica (J pešpot na grad). Za izboljšanje dostopnosti prostorov za osebe z oviranostmi so v letu 2025 izvedli številne ukrepe, med drugim so v slavnostni dvorani namestili induktivno slušno zanko za gluhe in naglušne in zamenjali vse usmerjevalne table v grajskem kompleksu. Na spletno stran so dodali zavihek Dostopnost Ptujskega gradu, ki je namenjen osebam z oviranostmi pred prihodom na Ptujski grad.

Tudi v OE Ormož se je izvajal pester program: več občasnih razstav in različna muzejska srečanja, vitrine meseca, predavanja ter delavnice za najmlajše. Potekale so aktivnosti, vezane na obnovo in ponovno odprtje ormoškega gradu, ki se je zgodilo 8. novembra.

Program PMPO v letu 2026 je obsežen, vključujoč in se odziva na aktualne dogodke. Odraža uravnoteženost aktivnosti na vseh področjih delovanja. Zelo pomembno je, da muzej deluje odprto, povezovalno in inkluzivno, aktivni so tudi v mednarodnem prostoru in pri EU projektih. Posebej težijo k temu, da je program za obiskovalce pester, inovativen, inkluziven in usmerjen v različne ciljne skupine. Tako digitalne programske vsebine, kot komunikacijske in promocijske aktivnosti so ciljno usmerjene v popularizacijo programa in prepoznavnost muzeja. Velik poudarek dajejo tudi področju dostopnosti, tako kar zadeva fizično dostopnost, kakor tudi spletno dostopnost. Kar zadeva razstavno dejavnost, gre izpostaviti lastno občasno razstavo V lepoto lesa ujete zgodbe. Moč ljubezni (šlo bo za cikel razstav o pohištvenih kosih iz ptujskega gradu), medinstitucionalno razstavo Iz ene grajske zbirke v drugo: Umetnostna dediščina s ptujskim gradom povezanih plemiških rodbin (gre za sodelovanje v okviru projekta ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta), bogat likovno vizualni program v Miheličevi galeriji (občasne razstave Borisa Žoharja, Borisa Fariča, Gabrijela Berliča …), projekt Petovionski kulti – arheologija duhovnega prostora in še bi lahko naštevali. V letu 2026 bo prav tako v celoti realizirana obdelava arhiva arheološkega najdišča Lancova vas, veselijo pa se tudi nove številke muzejskega zbornika (izšla bo že 9 številka). Zvrstili se bodo številni dogodki za otroke in družine, za Poletno muzejsko noč, ki bo letos 20. junija, bo za dobro vzdušje poskrbel tudi ptujski pevec in avtor Aljaž Ramot s skupino Demoni. S posvetom Zgodbe samostojnosti bodo 15. aprila obeležili 35. obletnico Republike Slovenije (sodelovali bodo nekateri vodilni slovenski zgodovinarji in drugi strokovnjaki).

V letu 2026 se bodo izvajala tudi vzdrževalna in sanacijska dela v prostorih objekta na Prešernovi ulici 37, ki v lasti Mestne občine Ptuj. Šlo bo za gradbena dela, ki jih bo financirala Mestna občina Ptuj. V prostorih zgodovinske zbirke Ptuj v 20. stoletju je namreč med drugim vlaga zelo poškodovala omet z beležem, v prostorih se bodo opravila celostna gradbena oziroma zidarska dela. V naslednjih letih sledi še nova vsebinska postavitev zbirke.

Pred muzejem so veliki projekti, vsebinski in investicijski. Osrednji je obnova grajske žitnice, v okviru katerega je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odobrilo evropska sredstva. Za projekt, katerega nosilec je Ministrstvo za kulturo, v vrednosti 9.614.595,18 evra, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval dobrih 8 milijonov evrov. Ob tem so iz drugega vira predvideni še 4 milijoni za ureditev krajine in obzidja. Gre za projekte, ki so nujni za muzej, Ptuj in regijo. Želijo si, da se čim prej prične tudi izvedbeni del in da pridejo do vidnih rezultatov tudi na terenu. Govorimo o pristopu k celoviti ureditvi krajine in grajskega obzidja v okviru grajskega kompleksa, o obnovi objekta grajske žitnice in nato vzpostavitvi arheoloških vsebin v njej. Ena od prioritet ostaja tudi obnova in posodabljanje ostalih zbirk muzeja. Prav tako si bodo še naprej prizadevali, da bodo v največji možni meri zagotavljali dostopnost tudi za gibalno ovirane, osebe s senzorno oviranostjo in osebe z drugimi oblikami oviranosti z uporabo različnih tehnik dostopnosti. Glede na kompleksnost in obseg delovanja PMPO, je izzivov veliko. Sicer pa ima PMPO nedvomno v lokalnem okolju, na nacionalni ravni in v mednarodnem prostoru izjemno pomembno vlogo ter odgovornost. Osnovno poslanstvo muzeja je jasno, a dejstvo je, da se je vloga muzejev precej spremenila. Pred muzejem so številni izzivi, zato je ključno, da tudi v prihodnje teži k ustvarjalnosti, inovativnosti in strokovnosti ter k čim večji vpetosti, odprtosti in prepoznavnosti v širši perspektivi. Izzivov se mora lotevati sistematično, saj lahko samo tako trajno raste na vseh področjih svojega delovanja. PMPO, ki s svojim delovanjem in izjemno kulturno dediščino krepko presega območje svojega delovanja, mora stremeti h konceptualnim smernicam, ki pritičejo modelu muzeja 21. stoletja, pri čemer pa se ne sme zanemariti ravnotežja med odprtostjo, obiskanostjo in kakovostjo. Kulturna dediščina ima izjemno pomembno kulturno, znanstveno in tudi ekonomsko komponento, česar se v muzeju zavedajo in k čemur stremijo.

TEKST – vir Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, dne 4. februarja 2026.)