Ženske, ki si dovolijo jokati

V Mestnem gledališču Ptuj je zaživela predstava Romana Aniye Ercegović Ženske, ki si dovolijo jokati.

Pri novi predstavi Romane Aniye Ercegović z naslovom Ženske, ki si dovolijo jokati gre za globoko intimno in pretresljivo umetniško delo, ki skozi prepletanje poezije, filma, giba in zvočne alkimije odpira prostor za zdravljenje, čutenje ter sprejemanje celovitosti ženske izkušnje.

Ženske, ki si dovolijo jokati je zgodba o vračanju domov, v lastno bit. Predstava ne ponuja zgolj površinskega preseganja notranje teme, temveč slavi pogum, da v to temo vstopimo, jo začutimo in sprejmemo. V svetu, ki pogosto zahteva otopelost in prilagajanje, to delo vrača dostojanstvo žalosti in priznava svetost tistim delom sebe, ki smo se jih naučili sramovati. Pripoveduje o ženskah, ki se spuščajo v svoje arhetipske globine, da bi iz njih prinesle nekaj živega, pozabljenega, magičnega in nežnega – ter znova odkrile moč ljubezni, ki izvira iz njihovega notranjega vira.

Multimedijska izkušnja z močno ustvarjalno ekipo

Za celostno umetniško izkušnjo stoji predana ekipa ustvarjalcev, ki so moči združili pod vodstvom avtorice predstave, poezije in scenarija Romana Aniye Ercegović, ki je prevzela tudi vloge režiserke, dramaturginje, organizatorke in interpretatorke pesmi na odru ter v videu.

Vizualno in zvočno kuliso predstave so sooblikovali:

– Vesna Kukić Amai – alkimistka zvoka, giba in interpretatorka pesmi,

– Anna Budzowska – ustvarjalka art videa in fotografij,

– Stanislava Vauda Benčevič – kostumografinja,

– Mojca Marija Bedenik – sopranistka in avtorica glasbe v videu,

– John McCurdy – tehnična pomoč in montaža videa.

Pomemben steber predstave je tudi umetniški video, v katerem poleg avtorice igrajo še Vesna Kukić Amai, Mojca Moana Kolar in Mojca Marija Bedenik.

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, dne 16. oktobra 2026.)