Simpozij ob 25. obletnici začetka (ponovne) gradnje Minoritske cerkve Sv. Petra in Pavla

V prostorih Minoritskega samostana na Ptuju je potekal slovesni simpozij ob 25-letnici ponovne oživitve enega najpomembnejših kulturnih, zgodovinskih in duhovnih spomenikov v Sloveniji. Dogodek je združil zgodovinarje, umetnostne zgodovinarje, predstavnike Cerkve, kulturnih ustanov in številne obiskovalce, ki so skozi predavanja in razprave osvetlili bogato preteklost ter sodobno vlogo samostana.
Udeležence so nagovorili predstavniki minoritskega reda, lokalne skupnosti in strokovne javnosti. V svojih prispevkih so poudarili pomen samostana za razvoj mesta Ptuj, ohranjanje kulturne dediščine in krepitev duhovnega življenja v regiji.
Predavatelji so predstavili pomembne mejnike pri obnovi samostanskega kompleksa in cerkve sv. Petra in Pavla, ki sta po vrnitvi minoritov ponovno zaživela kot prostor molitve, kulture in družbenega srečevanja.
Akademska slikarka in magistra restavratorstva Mira Ličen je predstavila prispevek k likovni opremi minoritske cerkve, pri čemer je poudarila pomen sodobnih umetniških posegov, ki spoštujejo zgodovinsko dediščino prostora. O prenovi Loretske kapele je spregovorila odgovorna vodja projekta Vera Klepej Turnšek, ki je predstavila zahtevne konservatorske in arhitekturne postopke pri obnovi enega najdragocenejših delov cerkvenega kompleksa.
Posebno zanimanje sta vzbudili predstavitvi novih orgel. Luka Gojkošek je predstavil nastajanje njihove zvočne podobe in vsestransko uporabnost instrumenta, izdelovalec orgel Andrej Dvoršak pa je obiskovalce seznanil z njihovo tehnično zasnovo in posebnostmi. Simpozij je sklenilo predavanje p. mag. Antona Borovnjaka z naslovom »Iz kamnov zgrajena, iz živih kamnov rojena: od cerkvene stavbe do Cerkve«, ki je osvetlilo teološki pomen sakralnega prostora in njegovega poslanstva v sodobnem času.
Poseben poudarek simpozija je bil namenjen obdobju obnove in ponovnega vračanja življenja v samostanski kompleks po letu 2000, ko so se začeli pomembni koraki za njegovo celovito prenovo in ponovno vključitev v kulturni ter družbeni prostor mesta. Danes samostan poleg verskega poslanstva predstavlja tudi pomembno središče kulturnih dogodkov, izobraževanja in umetniškega ustvarjanja.
Več kot sedem stoletij zgodovine
Minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju sodi med najstarejše samostane minoritskega reda na Slovenskem. Njegovi začetki segajo v 13. stoletje, ko so ga ob podpori gospodov Ptujskih zgradili minoriti. Samostan in cerkev sta postala pomembno versko, kulturno in izobraževalno središče širšega območja.
V stoletjih svojega obstoja je samostan doživljal številne vzpone in preizkušnje. V 17. stoletju je bil temeljito prezidan in barokiziran, kar mu je dalo prepoznavno podobo, ki jo občudujemo še danes. Med drugo svetovno vojno je bil samostanski kompleks močno prizadet, cerkev pa je bila leta 1945 skoraj v celoti porušena. Po vojni je bil del samostana namenjen drugim dejavnostim, redovniško življenje pa je bilo močno omejeno.
Po osamosvojitvi Slovenije so se začela prizadevanja za vrnitev in obnovo samostana. Leta 2000 se je iz objektov izselila knjižnica, sledili so postopki prenove, obnovitve cerkve in ponovne vzpostavitve samostanskega življenja. Pomemben mejnik je bila tudi vrnitev sedeža Slovenske minoritske province sv. Jožefa na Ptuj.
Udeleženci simpozija so se strinjali, da Minoritski samostan ostaja pomemben simbol Ptuja in slovenske kulturne dediščine. Njegova bogata zgodovina, izjemna knjižnica, kulturni programi in duhovno poslanstvo predstavljajo trdne temelje za nadaljnji razvoj in povezovanje ljudi.
(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, dne 12. junija 2026.)