Domov » Novice » Gospodarstvo » Oživljanje starega ptujskega jedra

Oživljanje starega ptujskega jedra

Ptujska občina je že od lanskega julija partner v mednarodnem projektu ADHOC, namenjenega iskanju inovativnih pristopov k trajnostnemu oživljanjanju zgodovinskih mest ali mestnih četrti v centralni in vzhodni Evropi. Ta teden so tudi širši javnosti predstavili zaključke dosedanjih posvetov in analizo trenutnega stanja v starem mestnem jedru.

Mednarodni projekt, v katerega je poleg Ptuja vključenih še devet evropskih mest, je težak kar 1.400 00 evrov, ptujski delež pa več kot 113 000 evrov. Ptujski župan ga vidi predvsem kot podlago za prijavljanje projektov v finančni perspektivi 2007-2013, tudi direktor Direktorata za kulturno dediščino, dr. Damjan Prelovšek, ki se je udeležil tokratne delavnice, ob dobro zastavljenih projektih vidi v prihodnosti možnosti za črpanje denarja iz malhe, vredne  60 milijonov evrov, ki jih ima iz stukturnih skladov unije na voljo Ministrstvo za kulturo.

Ob razpravi je na površje ponovno priplavala predvsem problematika bivalno neurejenih podstrešij, in pereča struktura prebivalstva mestnega jedra, saj je zanje značilen zelo visok delež neizobraženih, pa tudi stopnja brezposelnosti je od vseh ptujskih četrti tu najvišja, kar 30 odstotna. Zdi se da se tu v veliki meri skriva tudi rešitev oživljanja mesta.

Marjan Berlič, predstavnik podjetja UMARH pravi:" Prenova mora v osnovi zajeti obnovo funkcij mesta. in to obnovo lahko dosežemo z vselitvijo aktivnega prebivalstva v staro mestno jedro. To je osnovna misel vsega tega projekta za vnaprej, za Ptuj." To pa je mogoče doseči z izenačitvijo pogojev z obrobja mesta s tistimi v mestu. "Se pravi zagotoviti neke inštrumente, da bomo ljudem omogočili, da bodo z enakim vložkom realizirali svoje projekte v starem mestnem jedru."

Po ocenah projektnega biroja UMARH, v katerem so pripravili analizo sedanjega stanja, naj bi bil Ptuj samo po izračunih stroškov kompleksne obnove stavb od končnih želja odmaknjen za 221 in pol milijonov evrov. Mnogi, med njimi tudi župan, so mnenja, da bi bil končni znesek mnogo večji.

Drugi velik problem predstavljajo antične ostaline velemesta Poetovia, ki so hkrati ponos in težko finančno breme za projekte zasebnikov pa tudi pri  zagotavljanju infrastrukture. Na argumente, da so veliko prispevali k nezavidljivemu stanju Ptua, Marija Lubšina Tušek, predstavnica Zavoda za varovanje kulturne dediščine odgovarja: "Na Ptuju se je vedno arheološko raziskovalo, vedno detektiralo. Mogoče je bilo nekoč celo več posluha, kot ga je danes."

Kljub vsem očitkom na njihov račun pa je vendarle del projekta tudi nedestruktivna arheološka raziskava griča Panorama in njegova primerna ureditev. želje Tuškove in arheologov so: " Da se panoramski grič dejansko  revitalizira v arheološki in mestni park."

Pri smernicah nadaljnega razvoja si v projektu pomagajo tudi z dobrimi zgledi partnerskih mest, na primer nemškega Bamberga, kjer jim je vendarle uspelo tisto, kar se zdi na Ptuju vedno nemogočo, združiti moderno bivanje s spoštovanjem preteklosti.

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, 18. maja 2007) 

Na vrh