Domov » Novice » Gospodarstvo » Obnova dvorca Sternthal

Obnova dvorca Sternthal

dvorec sterntal

Župan Občine Kidričevo Anton Leskovar in direktor podjetja GP PROJEKT ING Antun Daljavec sta 20. avgusta podpisala pogodbo o obnovi dvorca Sternthal. Po obnovi bo v njem med drugim sedež občine, krajevni urad, policija, javno podjetje in kulturna društva. Leta 1870 zgrajen dvorec, ki je v lasti občine, bo tako dobil novo vsebino z urejeno zunanjo okolico. Obnova dvorca v Multicenter Kidričevo pomeni družbeni in gospodarski razvoj občine in predstavlja pomemben korak pri vzpostavitvi funkcionalnosti objekta, turistični privlačnosti, omogočala naj bi tudi nova delovna mesta, skozi kulturno dediščino pa naj bi zagotavljala tudi večjo promocijo občine. Občina Kidričevo je izvedla javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Na osnovi prispelih ponudb je bila najugodnejša ponudba GP PROJECT ING d.o.o. Ptuj v višini 1.794.032,12 EUR z DDV. Obnovo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 923.914,00 EUR. Z obnovitvenimi deli bodo pričeli konec avgusta, dela pa naj bi bila zaključena v enem letu. Razlog za nameravano izvedbo obnove Dvorca Sternthal je neustreznost prostorov namenjenih kulturi, s tem pa ohranjanje kulturne dediščine z vplivom povečanja turistične atraktivnosti občine Kidričevo in regije. Predvidena je adaptacija in obnova dvorca, ki mu bo dodana tudi nova namembnost – vsebina in s tem dodana vrednost. Dvorec Sternthal je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena in je zavarovan z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Kidričevo. Spada med nepremično kulturno dediščino. Dvorec Sternthal s pripadajočimi gospodarskimi poslopji je najstarejša stavba v kraju Kidričevo. Nastal je na osnovi pristave, ki jo je leta 1830 dal postaviti Adolf Schönfeld. Osrednjo stavbo dvorca je okrog leta 1870 dal sezidati novi lastnik posestva grof Schöndorf. Po končni izgradnji novega dvorca Sternthal se je Schöndorf z družino vanj preselil. V tri gospodarska poslopja dvorca pa so se nastanili delavci in delavske družine. Obravnavani objekt je enonadstropen, podkleten, zasnovan v obliki črke L. Ima klet, pritličje, nadstropje in neizkoriščeno podstreho. Streha je sestavljena iz osrednje štirikapne strehe ter dvokapnice, ki se „lomi” v tlorisno L obliko. Krita je z opečnatimi zarezniki. Značilnost strehe je lom naklona in višinski zamik strešin v ravnini vmesnih leg. Podstrešje je dostopno po glavnem stopnišču kot tudi po „stranskih” enoramnih stopnicah v severozahodnem delu objekta. V objektu so trenutno naseljena stanovanja, zato je bil predmet številnih predelav in prilagoditev. Fasada je ne obnovljena, odpadajoča, stavbno pohištvo je ponekod zamenjano in prezidano. Vhod v objekt je ż zahodne strani, vezan na glavno stopnišče, ki povezuje večino stanovanj. Na skrajnem SZ robu objekta je dodatno enoramno stopnišče, ki prav tako povezuje vse etaže. Trenutno funkcionira kot notranje zasebno stopnišče dveh stanovanjskih enot. Obnova zajema skupaj 716,40 m2. V celoti se bo obnovila strešna konstrukcija, zamenja stavbno pohištvo in uredi fasada, glede na nekdanjo podobo dvorca. Obnova zajema tudi zunanjo ureditev. Celotna zunanja ureditev je zasnovana tako, da v največji možni meri ohranja kvalitete obstoječega prostora, predvsem zelene površine in zasaditve – drevesa. Dvorec z ene strani obdaja zelena preproga parka, z druge strani pa se ga dotika ploščad tlakovana s teraco ploščami večjih in manjših dimenzij. Obstoječi cestni priključek neposredno ob objektu se ukine, nadomestijo ga zelene površine – ponovna oživitev lipovega drevoreda. Na dvoriščni strani objekta se uredi parkirišče in javna tlakovana ploščad z rastrsko zasaditvijo dreves. Zasaditev ponazarja nadaljevanje volumna objekta proti zahodu.. Ploščad je nivojsko dvignjena od prometnih površin, hkrati ju ločuje tudi zeleni tampon nizkih grmovnic oz. drevored manjših vertikalnih dreves ob katerih se namesti linijska klop večjih dimenzij. Reprezentativni vhod na ulični fasadi je poudarjen s simetralno zasaditvijo nizkih grmovnic pravilnih geometrijskih oblik.

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, 22. avgusta 2013)

 

 

 

Na vrh