Domov » Novice » Gospodarstvo » Obnova dvorca Sternthal

Obnova dvorca Sternthal

dvorec sterntal

Župan Ob?ine Kidri?evo Anton Leskovar in direktor podjetja GP PROJEKT ING Antun Daljavec sta 20. avgusta podpisala pogodbo o obnovi dvorca Sternthal. Po obnovi bo v njem med drugim sedež ob?ine, krajevni urad, policija, javno podjetje in kulturna društva. Leta 1870 zgrajen dvorec, ki je v lasti ob?ine, bo tako dobil novo vsebino z urejeno zunanjo okolico. Obnova dvorca v Multicenter Kidri?evo pomeni družbeni in gospodarski razvoj ob?ine in predstavlja pomemben korak pri vzpostavitvi funkcionalnosti objekta, turisti?ni privla?nosti, omogo?ala naj bi tudi nova delovna mesta, skozi kulturno dediš?ino pa naj bi zagotavljala tudi ve?jo promocijo ob?ine. Ob?ina Kidri?evo je izvedla javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Na osnovi prispelih ponudb je bila najugodnejša ponudba GP PROJECT ING d.o.o. Ptuj v višini 1.794.032,12 EUR z DDV. Obnovo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 923.914,00 EUR. Z obnovitvenimi deli bodo pri?eli konec avgusta, dela pa naj bi bila zaklju?ena v enem letu. Razlog za nameravano izvedbo obnove Dvorca Sternthal je neustreznost prostorov namenjenih kulturi, s tem pa ohranjanje kulturne dediš?ine z vplivom pove?anja turisti?ne atraktivnosti ob?ine Kidri?evo in regije. Predvidena je adaptacija in obnova dvorca, ki mu bo dodana tudi nova namembnost – vsebina in s tem dodana vrednost. Dvorec Sternthal je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena in je zavarovan z Odlokom o razglasitvi nepremi?nih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na obmo?ju ob?ine Kidri?evo. Spada med nepremi?no kulturno dediš?ino. Dvorec Sternthal s pripadajo?imi gospodarskimi poslopji je najstarejša stavba v kraju Kidri?evo. Nastal je na osnovi pristave, ki jo je leta 1830 dal postaviti Adolf Schönfeld. Osrednjo stavbo dvorca je okrog leta 1870 dal sezidati novi lastnik posestva grof Schöndorf. Po kon?ni izgradnji novega dvorca Sternthal se je Schöndorf z družino vanj preselil. V tri gospodarska poslopja dvorca pa so se nastanili delavci in delavske družine. Obravnavani objekt je enonadstropen, podkleten, zasnovan v obliki ?rke L. Ima klet, pritli?je, nadstropje in neizkoriš?eno podstreho. Streha je sestavljena iz osrednje štirikapne strehe ter dvokapnice, ki se „lomi” v tlorisno L obliko. Krita je z ope?natimi zarezniki. Zna?ilnost strehe je lom naklona in višinski zamik strešin v ravnini vmesnih leg. Podstrešje je dostopno po glavnem stopniš?u kot tudi po „stranskih” enoramnih stopnicah v severozahodnem delu objekta. V objektu so trenutno naseljena stanovanja, zato je bil predmet številnih predelav in prilagoditev. Fasada je ne obnovljena, odpadajo?a, stavbno pohištvo je ponekod zamenjano in prezidano. Vhod v objekt je ? zahodne strani, vezan na glavno stopniš?e, ki povezuje ve?ino stanovanj. Na skrajnem SZ robu objekta je dodatno enoramno stopniš?e, ki prav tako povezuje vse etaže. Trenutno funkcionira kot notranje zasebno stopniš?e dveh stanovanjskih enot. Obnova zajema skupaj 716,40 m2. V celoti se bo obnovila strešna konstrukcija, zamenja stavbno pohištvo in uredi fasada, glede na nekdanjo podobo dvorca. Obnova zajema tudi zunanjo ureditev. Celotna zunanja ureditev je zasnovana tako, da v najve?ji možni meri ohranja kvalitete obstoje?ega prostora, predvsem zelene površine in zasaditve – drevesa. Dvorec z ene strani obdaja zelena preproga parka, z druge strani pa se ga dotika ploš?ad tlakovana s teraco ploš?ami ve?jih in manjših dimenzij. Obstoje?i cestni priklju?ek neposredno ob objektu se ukine, nadomestijo ga zelene površine – ponovna oživitev lipovega drevoreda. Na dvoriš?ni strani objekta se uredi parkiriš?e in javna tlakovana ploš?ad z rastrsko zasaditvijo dreves. Zasaditev ponazarja nadaljevanje volumna objekta proti zahodu.. Ploš?ad je nivojsko dvignjena od prometnih površin, hkrati ju lo?uje tudi zeleni tampon nizkih grmovnic oz. drevored manjših vertikalnih dreves ob katerih se namesti linijska klop ve?jih dimenzij. Reprezentativni vhod na uli?ni fasadi je poudarjen s simetralno zasaditvijo nizkih grmovnic pravilnih geometrijskih oblik.

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, 22. avgusta 2013)

 

 

 

Na vrh