Povezana prihodnost: med tehnologijo, družbo in naravo

V veliki dvorani MKC Stare steklarske delavnice se je odvila vizionarska konferenca “Povezana prihodnost: med tehnologijo, družbo in naravo”, ki jo je organizirala ZRS Bistra Ptuj. Dogodek, ki ga je povezoval Nik Škrlec, je združil več kot 70 udeležencev iz gospodarstva, raziskovalnih inštitucij, občin in civilne družbe. V ospredje je postavil vprašanja o tem, kako bomo živeli, delali in se gibali čez 10 ali 20 let.

Dogodek je izzval z mislijo: Ali si upamo razmišljati o prihodnosti? Udeleženci so si upali – in s tem dokazali, da Ptuj ni le mesto bogate zgodovine, temveč tudi pogumnih pogledov naprej.

Trije paneli, tri ključne razsežnosti prihodnosti

Digitalni svet prihodnosti; Uvodno predavanje Urške Jež (Transformation Lighthouse) je odprlo razpravo o vlogi umetne inteligence in digitalnih orodij, ki bodo v prihodnosti opravljala številna ponavljajoča se opravila. »Umetna inteligenca danes poganja vse panoge. Priložnosti so v zdravstvu, proizvodnji energije, obstajajo pa tudi pasti. Pomembno se je zavedati, da smo mi arhitekti prihodnosti,« je poudarila. Udeleženci okrogle mize so poudarili pomen vključujoče digitalne transformacije, ki mora temeljiti na človeških vrednotah.

Predstavniki gospodarstva so opozorili na potrebo po medsektorskem povezovanju in hitri prilagoditvi trga dela. Razprava je izpostavila tudi pomen razvoja digitalnih kompetenc na lokalni ravni ter praktičnih orodij, kot so podkasti, interaktivne platforme in mikrostoritve za državljane.

Mobilnost v prihodnosti; Julija Pintar (AV Living Lab) je predstavila izzive mestne mobilnosti in rešitve, ki jih prinašajo avtonomna vozila, mikromobilnost in mobilnost kot storitev. »Želimo si živeti v svetu brez nesreč, zato gre razvoj avtonomnih vozil, ki vozijo brez voznika, najbolj v tej smeri« je povedala. Okrogla miza je odprla vprašanja pravičnosti v mobilnosti, prevozne revščine in vključevanja uporabnikov v oblikovanje sistemov.

Predstavniki stroke in civilne družbe so poudarili pomen infrastrukture, kulturne spremembe v dojemanju prevoza ter potrebo po vključevanju mladih v oblikovanje trajnostnih navad.

Zemlja je naš dom?; dr. Lučka Kajfež Bogataj je s svojim uvodom razgrnila ključno dilemo: kako preživeti kot civilizacija, če ne spremenimo odnosa do narave? »V Sloveniji živimo razkošno in potratno, pa naj gre za rabo energije, snovi ali prostora,« je sklenila svojo predstavitev neusmiljenih podatkov. Ponovila je priporočila za politični razmislek: »Živeti moramo skromneje, spremeniti ekonomski sistem in odpraviti revščino.« Okrogla miza je ponudila pester nabor pogledov – od krajinske arhitekture in krožnega gospodarstva v gradbeništvu, do vpliva podnebnih sprememb na zdravje.

Udeleženci so izpostavili, da potrebujemo sistemske premike – tako v razmisleku, kot v dejanskih proračunskih usmeritvah. Posebno pozornost so namenili tudi vlogi podjetij, ki morajo prepoznati trajnost kot dolgoročno poslovno priložnost, ne zgolj strošek.

Možgani kot stroj za prihodnost

Moderator dogodka Nik Škrlec je v uvodnem delu povezoval temo spomina, predvidevanja in domišljije z delovanjem možganov in nas povabil, da “skupaj postanemo superračunalnik za prihodnost.” Skozi dan je mojstrsko povezoval strokovne vsebine z vključevanjem publike, ki je dogodek zapustila z vprašanji in navdihom.

ZRS Bistra Ptuj gradi prihodnost danes

Dogodek je nadaljevanje strateškega dela ZRS Bistra Ptuj na področjih digitalizacije, trajnostne mobilnosti in zelenega prehoda, ki ga izvajajo v okviru 11 evropskih projektov (SpinIT, Coworking.net, Hosted by family, Ginevra, Viridi, Carousel, ICDM, GreenScape CE, NiCE, URWAN, ARCADIA). Dogodek je udeležencem ponudil prostor za razmislek, povezovanje in konkretne pobude za prihodnje sodelovanje.

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, dne 6. junija 2025.)