Razstava Ikone novega časa

V Galeriji Luna so na ogled postavili dela dveh ukrajinskih slikarjev, očeta in sina, Vladimirja Byzova in Nikite Byzoffa.

Gre za projekt Ikone novega časa predstavlja umetniški dialog Vladimirja Byzova in Nikite Byzoff – dveh generacij, ki ju povezuje raziskovanje transformacije ženskega lika v 21. stoletju.

V središču projekta stoji figura ženske kot simbolna in eksistencialna os sodobnosti. Ikone novega časa so nastale kot umetniški in osebni dialog med očetom in sinom. Ne gre za naključno tematsko sovpadanje, temveč za zavestno soočenje dveh generacijskih perspektiv.

Vladimir Byzov je ukrajinski slikar, rojen leta 1946 v Kijevu. Študiral je ilustracijo in grafiko na Ukrajinskem poligrafskem inštitutu, kjer je pridobil temeljito umetniško izobrazbo. V zgodnjem obdobju kariere je ustvarjal predvsem hiperrealistična dela, pri katerih je bila v ospredju natančna upodobitev predmetov, prostora in svetlobe.

Sčasoma se je njegov slog začel spreminjati. Umetnika je vedno bolj zanimala abstrakcija, ki mu je omogočala svobodnejše izražanje notranjih občutij in idej. V njegovih poznejših delih se pojavljajo dinamične kompozicije, simbolni elementi in bogata barvna paleta.

Nikita Byzoff, , je nadaljeval umetniško pot svojega očeta, vendar je razvil lasten izraz. Deluje kot slikar, grafik in ilustrator, njegovo delo pa združuje figurativne motive, grafične cikle in abstraktne kompozicije.

V njegovih delih se pogosto prepletajo osebne izkušnje, simbolika in družbeni komentar. Poseben vpliv na njegovo ustvarjanje so imele tudi sodobne družbene razmere in vojna v Ukrajini, ki sta v njegovo umetnost vnesli močan čustveni naboj.

Po letu 2022 je nekaj časa živel zunaj Ukrajine ter ustvarjal v mednarodnem okolju. Njegova dela so bila predstavljena na različnih razstavah v Evropi, kjer so pritegnila pozornost s svojo izrazito vizualno poetiko.

Umetniško ustvarjanje Vladimirja Byzova in Nikite Byzoffa lahko razumemo tudi kot dialog med dvema generacijama. Oče predstavlja tradicijo klasičnega akademskega slikarstva, ki se je razvijalo v času Sovjetske zveze, medtem ko sin pripada generaciji umetnikov, ki delujejo v globaliziranem kulturnem prostoru.

Njuna dela tako predstavljajo zanimiv primer, kako se umetniška dediščina lahko razvija in spreminja skozi čas, hkrati pa ohranja skupno ustvarjalno jedro. (Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, dne 13. marca 2026.)