Mitja Gobec je prejel Zlato plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti

V Klubu Cankarjevega doma so izvedli slavnostno prireditev s podelitvijo nagrad Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Najvišje priznanje, zlato plaketo za življenjsko delo je prejel Mitja Gobec. Srebrne plakete JSKD-ja so prejeli Maja Gal Štromar, Miro Saje, Barbara Kovačič in Piuramaura kolektiv, zlati znak JSKD-ja pa Jan Fabris.

Obrazložitev (tekst – iz spremnega kataloga Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti)

Dimitrij Radovan (Mitja) Gobec se je rodil v Celju pred drugo svetovno vojno. Otroštvo in mladost je preživljal v Jurkloštru, Laškem in Ljubljani, kjer se je kasneje ustalil, danes pa živi na Ptuju, kjer si je ustvaril novo družino. Izobraževal se je na Tehniški srednji šoli, kjer je obiskoval program šibki tok in pridobil poklic elektrotehnika. V naslednjih letih je v Ljubljani obiskoval Zborovodsko šolo, teoretski oddelek na Srednji glasbeni šoli in Pedagoško akademijo, smer glasba z zborovodstvom. Delal je na Zavodu za avtomatizacijo, v laboratoriju za antene, nato pa kot zvokovni mojster na Radiu Ljubljana. Njegovi posnetki so ohranjeni na približno stotih nosilcih zvoka. Leta 1976 se je zaposlil pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS), kjer je do upokojitve deloval kot svetovalec za glasbo ter urednik notnih izdaj.

Bil je urednik revije Naši zbori in tehnični urednik revije Grlica. Uredil je več kot 160 notnih zbirk za pevske zbore in osem notnih zbirk za zamejce ter Slovence po svetu. Bil je tudi avtor prispevkov v delovnih zvezkih za glasbeno vzgojo.

Večkrat je deloval kot tajnik žirij na Naši pesmi v Mariboru in na Reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju, bil je tajnik Slovenske pevske zveze in organizator pevskih taborov v Šentvidu.

Kot zborovodja je v 53 letih vodil deset pevskih zborov – od ženskih do moških in mešanih sestavov. Vedno je izbiral tehtne, redko izvajane skladbe, pogosto pa je skladateljem naročal nova dela. Okoli 40 skladb je bilo napisanih posebej za njegove zbore in tudi krstno izvedenih pod njegovim vodstvom. Ukvarjal se je tudi s prigodnim pesništvom in priložnostnim komponiranjem za zbore. Napisal je himno šole za mladinski zbor Osnovne šole Ljudski vrt na Ptuju. Še vedno ureja notne zbirke za pevske sestave. Največ časa je posvetil sestavljanju katalogov zborovskih skladb v slovenski periodiki ter seznamov pesnikov in njihovih uglasbenih opusov.

Izjemno obsežna je njegova publicistična dejavnost, ki obsega članke in razprave o zborovstvu, poročila ter recenzije pesmaric in diskografije. Objavlja prispevke v strokovnih revijah in časopisih. Ob 50-letnici svojega zborovodskega dela je v samozaložbi izdal CD-ploščo s posnetki pevskih zborov, ki jih je vodil. Ima tudi največjo zasebno notno knjižnico za pevske zbore v Sloveniji in še danes nudi strokovno pomoč ter notni material slovenskim zborovodjem doma in v zamejstvu. Posebno skrb namenja tudi pravilnemu izvajanju slovenske državne himne.

Dimitrij Radovan Gobec je bil več kot 35 let tudi strokovni spremljevalec območnih revij. Njegovo delovanje zaznamujeta natančnost, strokovna etika in globoko razumevanje zborovske umetnosti kot kulturnega in družbenega poslanstva.

Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi red dela s srebrnimi žarki, Gallusovo listino in Gallusovo plaketo, častno članstvo APZ Tone Tomšič Ljubljana, oljenko – priznanje Mestne občine Ptuj za kulturo, veliko oljenko Mestne občine Ptuj za kulturo, zlato plaketo ZKDS ob 50-letnici zborovodskega dela ter vrsto stanovskih in društvenih priznanj. Njegov prispevek k slovenski zborovski kulturi ostaja temeljnega pomena.

Mitja Gobec je ena osrednjih osebnosti slovenske zborovske kulture, ki že skoraj sedem desetletij s strokovnostjo, vizijo in izjemno predanostjo soustvarja njen temelj, razvoj in prihodnost. Kot zborovodja, urednik, mentor, publicist in organizator je odločilno zaznamoval dostopnost, kakovost in sistematičnost zborovske dejavnosti ter s svojim delom oblikoval prostor, v katerem so rasle številne generacije pevcev in zborovodij.

Za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti mu Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje Zlato plaketo.

TEKST – vir Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti

FOTOGRAFIJA – avtor Matej Maček

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, dne 6. februarja 2026.)