Razstava Ljubljanska univerza v času okupacije in osvobodilnega gibanja 1941-1945

V Gimnaziji Ptuj so na ogled postavili razstavo Ljubljanska univerza v času okupacije in osvobodilnega gibanja 1941-1945, ki jo je pripravil Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Razstava z naslovom Trdnjava upornosti in duha: Ljubljanska univerza v času okupacije in osvobodilnega gibanja 1941–1945 je bila pripravljena ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Prvič je bila postavljena maja 2025 v avli Filozofske fakultete v Ljubljani.

Univerza je bila eno od pomembnih žarišč osvobodilnega boja. Okupator se je tega zavedal in je delo univerze oviral. Zaposleni in študentje so se v velikem delu priključili osvobodilnemu boju. Njihovo sodelovanje v osvobodilnem boju je bilo zelo pomembno zaradi najrazličnejših znanj. Razstavo Sestavlja jo 12 panojev, ki prikazujejo razdelitev Slovenije na okupacijske cone, škodo, žrtve ter sezname profesorjev in študentov, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. Od približno 2200 vpisanih študentov v letu 1941 jih je 600 odšlo v partizane, 200 pa jih je v boju padlo.

Razstava predstavi različne dokumente, ki pokažejo, kako je univerza funkcionirala v vojni. Med drugim je mogoče prebrati sklep uprave Leona Rupnika o ukinitvi predavanj 11. novembra 1943, pa tudi najbolj radosten trenutek – odlok o ponovnem odprtju, ki ga je 23. maja 1945 podpisal Ferdo Kozak kot minister za prosveto. Tudi najbolj običajni dokumenti, kot je razpored predavanj, so lahko zelo povedni. Na tistem iz letnega semestra 1942 vidimo, da se med predmeti nenadoma pojavijo zgodovina Italije, geografija Italija, italijansko pravo itd.

Že leta 1941 se je partizanom pridružilo približno 100 študentov, kar sicer ni celotna številka uporu zapisanih študentov, saj ne vključuje mestne gverile, ki ostane dejavna skozi celotno vojno, Zlasti pod nemško okupacijo nosijo glavno težo mestne organizacije ženske, predvsem študentke, ki plačajo za to tudi veliko ceno. Številne so mučili in ubili. Posebej neusmiljena je bila pri kaznovanju domobranska uprava, ki je razmere budno spremljala s pomočjo svojih fašističnih organizacij (Stražarjev in Mladcev). Rektorat je moral pripravljati spiske tistih, ki so odsotni, in številke so precej velike. Poročilo iz pomladi leta 1942 navaja 55 zaposlenih, od tega 20 visokošolskih učiteljev, kar je za majhno univerzo precej veliko.

Še posebej pomenljiv je podatek na panoju, da je na začetku druge svetovne vojne bilo na medicinsko fakulteto v Ljubljani vpisanih 300 študentov medicine, v narodnoosvobodilnem boju jih je sodelovalo 267, čeprav bi jim že sam poklic zdravnika omogočal, da bi vojno razmeroma mirno prestali.

(Objavljeno v oddaji Ptujska kronika, dne 8. maja 2026.)